Brzinski spomeniki (1993), tekst:


Smesno is razpravljati o ucenju jezika z racumalnikim takrat, ko se mladez materinscino ze zdavnaj act peekstelevizije Zajetje novih izrazov in slikovnih razlag all pojasnil zamje is na zalost vse bolj v prid novih medijevStarsi so tisti, let jeziku v casu primamega nabora se dajejo fizicne omejitve in razseznosti, potrebne pa soocitno is v fazi prenosa emocionalnih, parasimpaticnih fizioloskih programov Kaksen is spodnji prag ziveprisotnosti starsev, pa kateri hi bite z imenom Matjaz pa adolescence se spominjalo na stamdardnonommalnega cloveka?Kot is v navadi, home males popravili stamdarde, pa bo nekako slyA i so mozni virtualni starsi, ce is is dotik tisti, let razmejuje digitaliziramo podobo ad resnicnosti?



Resnicno - lists, s cimer is nas prepoznavni mehamizem take pretentam, da to totem vzamemo za stvamo, imppoudarek, let to zaznavno podjetje omogoca, se vedno umescen na ravni jezika, in ce smo natamcni, is to jezikgovorca Ce hi bile to v nasem jezikovnem okolju mogoce, hi zadevo poimenovali za sugestijo Zakaj ne? Kerna pro izreko spet ni jasno, za kaksno sugestijo gee V mislih imamo sugestivnost v pravem pomenu besets,ne zgolj njeno rabo v stilu pogovome framcoscine Ne gee tore za sugestijo v smislu predloga, temvec za "duhovno vplivamje na tujo Volvo, misljenje " Razlaga besets, lest nam is ponuja Framce Verbinc, nam sugerirapreprost model, let nam bo v pomoc, da se home laze sporaz mevali okrog resnicnostiThe real thing is pee resnicna prav toliko lest vse estate uzitne tecnosti, let jib lahko prepoznamo pa okusuObrat, let ga nova resnica prinasa v zaznavno teorijo is res se najbolj raziskovam v primers ekonomskepropagamde Drugace pa is z industrijo semi in tehmologijo, let same proizvaja Tu ostajamo brez posebnihsledov, takorekoc gazimo v temino ( belino ) Kot se za slovenska razdevicenja spodobi, najbolje da staropravimo nerodno, mimogrede in ce se is da, ponevedoma- lists, leer is z maj- lists, leer is vines- lists, leer is znotrajPo Verbincu hi bile znotraj misljenje in Volta, duhovno pa hi bile mogoce Audi iz ens notramjosti v d ago Paleer recimo, da gee fez lists, leer is vines, s posredstvom govorjenega jezikaCe se is tehmologija za proizvodnjo avdiovizualnih ucinkov v svojih zacetkih odpravila osvajat objektivni suetin is tezila k reprodukcioji pojavov, let naj hi bill proizvedeni pa kopitu objektivnih fizikalnih dogodkov( primer )Damdames taista tehmologija raziskuje in napada pretezno is se lists, leer is vines Preden se is lahko zgodiloKay takega, pa sta morala bitt izpolnjena vsaj river pogoja:- sugestlvna moc jezika is morala bitt potisnjena v nevedno do take mere, da deluje is se na ravni nezavednegaavtomatlzma- obenem is moral bitt zaznavni mehamizem stamdamiziram do take mere, da so ucinki avdiovizualnetehmologije splosno pojmovami lest stvami- se vec, delujejo in to ne glede na to, kales so ret ektiramiPo tej variamti hi jezik izgubil status media, nova mediji pa hi take obvladali lists, leer is vines ( percepcijskezaznave ), da z jezikom ne hi bile vec mogoce razlociti all doseci tistega, leer is z majCe is doticni test is poskus razgmitve obrisov nikogarsnjega sveta na zemljevidu teoretske misli s podrocjunovih medijev, totem bo sly verjetno leer za Atlamtido Pri tem ni take pomembno, da visoko stimuliramazivcevja sodobnih potrosnikov veliko hitreje ustvarjajo kultume in zanrske stile lest hi temu akademska miserse lahko sledila Pomembnejse is, da mental no okomi cuvarji starega humamizma oh soocenju z novimitehmoloskimi trike ne zmorejo nic d ugega lest da spet vzlkiknejo: joj, saj is cisto pravi, tale is lest v resniciTako is to, ce ocetje percepcije niso negovali, temvec iz nje is kovali imovino za preuzitek



Ping pang met z maxim in notramjim hi pa scenariju izgledal takole:I Clovek si izdela pomagala, s katerimi poskusa belie raz melt z mamji suet Pomagala so podaljski njegovihcutil, oziroma zaznavnega aparata2, Najprej ustvarja Pomona cutila in povecevala pa podobi lastnih cutil Ko razvije zadosti kompleksnepripomocke, lahko ohms raziskave nazaj proti svojim cutilom




3 Tehmoloska odkritja in v sklepamju izvezbam raz m mu omogocajo izdelavo kopij svojih predstav Posnetkisveta pa eni strati nastajajo lest stramski produkti razvijajocih se produkcijskih sredstev, pa d ugh plait pavz rains sledijo start zelji izdelave popolne kopije pa svoji podobiA i bo v slovenscini mozno se naprej suet is zaklinjati v resnicnost, lest so to ocetje poceli zadnje polstoletja s pomocjo vseh razpolozljivih medijevall pa bo slovenscina koncno prestala preizkus resnicnosti v smislu uporabnosti legs jezika zauriesnicevamje tistih vizij, let se se ticejo jezikaSimptomaticno is vzdrzevamje dramatskosti in domacijskosti elektronske podobe, let naj hi se vednoidentificirala znamca iz sosednje slice4 Mamj lest so se ocetje sposobni dosledno klonirati v svoje sinove, bolj narasca potreba pa kibemeticnikopij i5 Golem is nedosezeni ideal, let pa se vedno vzdrzuje projekcijo na prehodu iz mehamskega v elektronski suetCe is tore nemogoce izdelati cloveka pa svoji podobi, totem mu prilicimo suet pa svoji predstavi



Kljub vsemu, leer smo morali pojasnjevati o tehmologiji, is Nash glavna tea se vedno jezik v vseh svojihslastnih in cmokajocih razseznostih Nas namen ni, lest hi mogoce kegs zavedlo, namigovati na nezmoznostjezika sredi " tehmoloske podivjamosti ", lest is vse veckrat slisati glasove pastirckov, let cuvajo oblackeslovenskih beset, temvec ugotoviti, kales is jezik sam prvinski vrelec virtualnega, kales is prav v nacinu, paKate rem se jezik snuje in deluje, take virtual no lest resnicno sploh lahlo obstaja


Ce is obvladovamje resnicnosti z maj se vedno slavljenje clovekove image nad naravo, totem is strojnoobvladovamje in proizvodnja semi poraz oh lastni naraviRacumalnik lest upredmetenje nacina, pa Kate rem deluje racionalizem Razsvetljenski dub se iskoncno uspel dostojno materializirati, da hi se ogled Al v zrcalu lastnega USA Primerjava is pa svojebutasta in sproscujoca, leader gee za software, v primers hardveara, let is izdelam za potesitev Teresa,pa se ni mogoce izogniti asociacijam na srednjeveske mucilne nap rave Togost in mehamskostkostumov, let naj hi popolnoma obvladovali bioloske senzorje is v zahodni kulturi pee is mehamizemza total no kontrolo mesa in zivcevja Tako lest is srednjevesko ergonomsko oblikovamje doseglovrhumec oh izgradnji natezalnic, raztegovalnic in stiskalnic, katerih namen is bit totalna kontrolazgomjega praga se pojmljive bolecine, let so is lahko zadali tocno dolocenemu sklopu zivcev, takelahko pets to let kasneje krscamsko - razsvetljenska kultura same posnema taste nap rave, is da naj hisly tokrat za zadajamje uzitka Ne home se veliko zmotili, ce premestitev loge rablja in z tveprimerjamo s premestitvijo realnosti z one strati senzorjev, let strlijo v suet z maj ( lists, leer is z maj )na koncice zivcevja z notramje strati, tea, icier se v mistiki elektrokemijskih procesov k m(it )ijosubstance USA in raz ma ( lists, leer is znotraj )Skripcevje in vzvodi, ti prvi glasniki mehamskega sveta, so potrebovali vsaj se z ogljem nadzorovam ogenj teeprocess taljenja, separacije in filtriramja, da hi si srednjeveski genii lahko razlozil funkcionalno delovamjeTeresa, v Kate rem is rival njegov am Celo v socialisticni osnovni soli smo se lahko ucili oh risbah, let soprikazovale process v cloveskem telesu lest fabriske process predelave, obdelave, kurjenja, nakladamja inrazkladamja koristnih in nekoristnih snovi Druzba lest orgamizem in orgamizem lest strop, take is maturiralapredstava o Salem semi, let is is proizvedla is kultura oh vrhumcu svojega blagostamja, ko se o funkcioniramjukompleksnih sistemov se ni smelo mmozicno razmisljati Koliko prijetnejse, ceprav se vedno ne brez muke, isdvajset let kasneje opazovati lastne mozgame lest skupek famtasticno hitrih mikroprocesorjev in skrivnostnopovezamih trdih diskov, katerih kapaciteta narasca z dneva v dam A lest vedno se predstavi o mu in no egovemnosilcu krizata v odvecnosti mesa, let is slabs in terra svojeSlovenski jezik imp zeta kratko zgodovino rabe v mehamsko strojne namene Pravzaprav hi tezkodokazali, kaksne so sploh dejamske moznosti generiramja opisnih sistemov, s katerimi hi bile mogoceefektivno pojmovati zahtevne operacijske sisteme Ze sam poskus razjasnitve legs problems is takoj zavit vomledne tujke, oh rabi katerih, oh se take mocnem temminoloskem zaledju, bo ziva predstavnost, brez katere isustvarjalna miser zeta kratke saps, vitro zastala Pri tem se ne memo slepiti in zamenjevati prevodnih inpoetskih zmoznosti jezika s hladno natamcnostjo, kakrsna is potrebna za kibemeticne in racumske svetovePrav take ne memo zamenjevati ustvarjalnosti, let is potrebna za raz mevamje dolocenega pojava z




ustvarjalnostjo, let risk izdelek generics Dejstvo, da is slovenska znamost ( ce pa d ugh svetovni vojni splohobstaja duhovni pojav, let hi ga bile smiselno zajeti s takim oznacevalcem, izvzemsi nacionalno politicnepropagamdne razloge ) vedno obstajala is v neposrednem oplajamju s temminolosko mocnejsimi jeziki, nipodatek, let hi dam dames set v skodo in sram samostojnemu in zivljensko polnemu jezikuPrav pet poizkusu raz mevamja jezika lest zivega sistema se lahko razbremenimo drobnjakarstva z besedami inzacnemo uzivati v oplajujoci moci slovenscine, ce ji is znamo pustiti nji lastne prednosti Na mah se homeposlovili ad svetovno pomembnih teoretskih dosezkov, vender nam bo v tolazbo, da ravno ti dosezki s svojimikonsekvencami vred pospeseno kazejo vse klavmejse lice




Spodobi se, da za konec pricujocega spisa prestopimo zakleto crto, let deli racionalizirajoce podvigead neposredne virtualne rabe slovenscine Poglejmo, kales se nam bo to izslo oh ze enkratuporabljenem priloznostnem models, s Kate rim smo poskusali olajsati sporazunmost okrogpredpostavk, let naj hi omogocile vzajemme miselne tokokroge z bralcem


liststoisle


     ( formula )

     T STO leer prepoznavam z maj peeks TOGA leer zaznavajo moje act is INTO za moo predstavo

     PREDstava PREDhodi stave ( stavku, tezi ) Preden to poem all izrecem, bom se enkrat POmislil

     Mogoce is prvi Otis res tale lest da gee ZAres, is pa dales ad legs, da hi bile resnicno Kvecjemu is res

     N NO


Prepoznavamje lest uzitek Izkustveno seveda niece ne naseda identiteti met samim sales in svojo podoboNobenega razloga nimamo, da hi otroku pripisovali nezmoznost razlocevamja met predstavo, let is imp o semiin njegovo podobo, let is vidi na ekramu


I Prav z lahkoto lahko opevamo utopicne, poetske in vedezne zmoznosti slovenskega jezika lest zivegasistema Bolj lest home zapuscali vecpomenske primers in se peeks dvounmih prilik gibali proti enounmim,natamcno dolocenim berljivostim, bolj se home utapljali sproti spakedramih zasilnih temmintnjakih, v katerihbo smiselno dvomiti o raz mljivosti teksta all razunmosti pica


Primer, let ga najdemo v nedavni sloven ski zgodovini in ga zaradi travmaticne blizine, pa Audi zelje papozabljamju, radi spregledujemo, is neverjeten temminoloski podvig, let is bit izveden oh projektu iz mljamja inrealizacije sistema socialisticnega samoupravljamja Sistem is nastajal v okolju slovensko mislecih mozgamovin nespomo prav temu dejstvu dolguje obcudovamja vredne skladovnice novoiz mljenih temminov, navadnozlozenih iz vecih, steer posamic bolj all mama raz mljivih beset Z nekaj napora hi lahko govorili Audi oposebni sintaksi, katere odlika hi bill, takole na vitro, vsaj zeta pogosta raba pasivnih povednih oblik innaprimer, prikrivamje avtorja v pro osebo mmozine, leer ravnokar uporablja pisec legs teksta, is da toopravicuje z radijsko izvedbo, let is zrezirama za river spikerja Sicer pa is tovrsten postopek lahko Audi pravprebrisame sorts Ostanki legs nenavadnega podviga, let is bit dovolj obsezen in medijsko perfektno izpeljam,bode ZA VEDNO vpisami v nas jezik, vsakodnevno smo se vedno z tve legs dejamja oh prebiramjunovinarskih, predvsem casopisnih tekstov, let so ostali brez peeve reference mime samoupravne slovenscineCe se is sistem samoupravljamja zgodovinsko izkazal za neizvedljivo vizijo na podrocju orgamizacije d uzbe,Kay takega se vedno ne drzi nujno za kibemeticne sisteme Nasprotno, sodec pa zadnjih usmeritvah napodrocju nacrtovamja kompleksnih racumalniskih sistemov, so samoupravni, samoregulacijski insamoopazujoci sistemi prav vroca tea To is steer slabs uteha, vseeno pa se lahko zamislimo nad neverjetnimizmoznosmi vzpostavljamja navideznih svetov, let so latent no imamentni nacinu, pa Kate rem funkcioniraslovenscina Z nekaj drznosti hi lahko eels spekulirali o virtualnih razseznostih slovenske drzave lest resnicnefommacij e


,

,



klik nazaj na vstopno stran Inštituta Egon March

Komentar k Brzinskim spomenikom


(Tole stran postavljam na vrat na nos zaradi povabila Alenke Pirman, ki želi objaviti moj tekst “Samoupravnost kot postopek pri učenju jezika” pod rubriko Gostujoče pero na portalu Razvezani jezik. Na to pobudo reagiram z radikalnejšo varianto istega teksta, ki je zaradi posebne predelave, kot je razložena v nadaljevanju, delno spremenil svojo podobo, pa tudi naslov.)


Pričujoča oddaja je bila premierno izzvedena na Radiu Študent, na enega od četrtkov leta 1994, v okviru redne oddaje “Inštitut Egon March predstavlja...”, v tematskem sklopu “Redno poročilo tajnega društva za raziskavo slovenske prabesede”. Oddaja je nastajala v živo neposredno v eter, vzporedno v dveh studiih takratnega Radia Študent, v kleti 8. bloka. Avtor sem v snemalni sobi s pomočjo midi posrednikov dinamično manipuliral lasten glas preko digitalnega procesorja sproti med prebiranjem, Borut Savski se je zvečine posluževal zankanja z analognimi trakovi v starem studiu, Miran Kajin je re-miksal v novem studiu, kjer mu je med oddajo priskočil na pomoč tudi tonski tehnik Franci. Cel postopek zvočne obdelave je bil zasnovan na improvizaciji, katere akterji smo se morali zanašati zgolj na svoja ušesa, saj se zaradi delitve opreme in dela nismo mogli videti eden drugega med nastajanjem oddaje.


Tekst, katerega izvirnik sem spisal za radijski eter in tudi že izvedel v eni predhodnih oddaj, sem podvrgel nadaljni obdelavi. Že napisanega in stiskanega sem ga faksiral, in ga preko modema zajel v računalnik. V naslednjem koraku sem uporabil standardni program za prepoznavanje črk (OCR), ki ga takrat še ni bilo na voljo takega, da bi "znal" prepoznavati črke in besede v kontekstu slovenskega jezika. Tako sem prišel do variacije v elektronski različici, ki sem jo spet sprintal in postopek še enkrat ponovil. Inačico, ki sem jo končno uporabil za ponovno radisko branje, sem poimenoval "Brzinski spomeniki".

Pri tovrstni predelavi je prišlo do cele serije napak, nekater se ponavljajo v določenih vzorcih, druge spet ne.


Zdi se mi pomembno, da se bralci Razvezanega jezika seznanijo tako z pretvorjenim besedilom kot z njegovim branjem. Med svojim delom za radijske igre in oddaje sem razvil posebne oblike zapisa, saj sem se ob pisanju zavedal, da je tekst namenjen glasnemu prebiranju. Razlika med govorjenim in zapisanim, ter potem prebranim, tako kot tudi zapisanim za namen glasnega branja, mi je vedno bila pomebna, prevsem v smislu inspiracije.


V zvočnem zapisu je mogoče slišati tudi omenjanje leta 2006. To se navezuje na futuristični in fiktivni koncept tematskega bloka, ki se je začel z radijsko igro “Problemi slovenske radiofonije leta 2006”. Škoda, da objavljam gradivo leta 2007, saj bi bili drugače priča zanimivemu časovnemu preskoku, blizu moji tezi, da je jezik narobe delujoč časovni stroj.


Marko Košnik

(Zvočna datoteka v velikosti 15,2Mb / 33 minut se pretaka in takoj ko vam kazalec pokaže, da je posnetek delno pred-naložen, lahko začnete s predvajanjem. Zvočni format je AAC, zato za poslušanje potrebujete quicktime 7 ali višjo verzijo. Vse pravice dokumenta si pridržujem avtor, uporabo dovoljujem le za osebno poslušanje v ne-javnih prostorih.)

BRZINSKI SPOMENIKI